Spet je eden od tistih dni, ko se mi ne da niti misliti. Dan se je začel… Bolje bo, da začnem z opisom včeranjšnjega dne. Šli smo s skavti. Sicer je bilo že prej veliko stvari, ampak so bile precej nepomembne. Torej. Imeli smo dva šotora (bilo nas je cca. 12 ) In eden teh šotorov je bil postavljen tako, da je komaj stal. In seveda sem bila med tistimi, ki so šli v ta šotor. In zvečer je začelo rahlo deževati, okoli pol štirih zjutraj pa smo dobili tak naliv, kakršnega me je strah še če sem doma. In kmalu smo se prestavili vsi v en šotor, kjer smo bili stlačeni kot sardele. Vendar smo preživeli. Najbolj zanimivo pa je to, da je manj kot 200 m proč ( zračne linije) bil dvokilometerski pas, kjer je bila toča. In to … No ja, izvedeli smo da je bila od staršev. Veseli smo bili, da smo preživeli ;) . Ampak to je ena nova izkušnja….

 

Danes sem videla blogarja. Ne vem, kdo je bil, vem pa da je imel majico Blogresa. Če je bil kdo v tej majici v Mercatorju v Tržiču danes ob petih, naj se javi ;) .

In ugotovila sem, da so majice še lepše kot na sliki.

 

Danes se mi že cel dan po glavi mota tale pesem. Ni za sladkorne bolike in tiste, ki ne prenašajo mirnih, posladkanih pesmi J.

  • Share/Bookmark

...komentar [2]