Danes sem jaz popolnoma zblojena. In nezmožna pametnega razmišlanja.

Nekaj ugotovitev (današnjih):

*nekaj ljudi… je zelo v redu.

*nekateri ne vejo kaj je velika kepica sladoleda.

*Triglav je lep. Zraven je edina zvezda ki jo vidim.  Lepo.

To je to za danes,

  • Share/Bookmark

...komentar


V mojem kratkem življenju sem obiskala nekaj kavarn.

Poznate tisti občutek, ko se ti določen kraj vtisne v spomin. Ja, jaz našla neko novo kavarno. In tam sem dobila ta občutek.

Torej spisek mojih najljubših kavarn:

*AliBaba v Mostarju. Ta kavarna ali karkoli že je je v jami. Imajo izredno udobne stole in dokaj veliko plesišče, ki sem ga preizkusila sama, ker smo bili tam podnevi. Pa še drago ni. Noro.

*Včeraj odkrita kavarna v Ljubljani. Bedno ime: Galerija umetnosti in vina. Hehe. Ampak včeraj je bilo tam res krasno. Imeli so odprta vrata in okna, z zavezanimi zavesami, bambus na pročelju. Sedeli smo na pločniku. Pomarančni sok je bil zelo okusen. Ker sem videla tudi ljudi z računalniki sem se odločila, da bom kdaj tudi jaz nekoč sedela tam in pisala blog. Ni neizvedljivo. In tja hočem še kdaj.

*Cukrarna v Kranju. Ker sem bila včasih vsak četrtek. In ker so nas že velikokrat poskusili vreči ven. In ker nas poznajo tam. Girls night out. Ja, s prijateljicami smo tam preživele marsikaj. Za rojstni dan sem dobila torto presenečenja, ki naj bi jo jedla brez rok. Pha. Spomini so ja…

*Še ena kavarna mi je ostala v spominu. Sredi Sarajeva. Poleg prodajalne preprog. Najboljša kava. Super stoli. In veliko ljudi, ki so vredni ogleda. Lep kraj.

Na naslednje še čakam. Mogoče najdem še kakšen kotiček…

  • Share/Bookmark

...komentar [2]


Zadnje dni se je dogajalo na polno. Vsaj zame. V četrtek sem imela

valeto , kjer sem vsaj dvakrat dobila živčni zlom. V petek smo dobili še spričevala  in priznanja župana. Neakteri smo pač pridni. V sobota je bila še zabava po valeti. V nedeljo je bil maček, šla sem na cilj maratona Franja, kjer sem bolj kot ne strašila z mojim Nikonom. Na žalost slik nimam, ker mi je Nikona vzela moja sestrica. Potem smo šli še v čevapčinico. Spomin na Sarajevo. Danes uživam prvi dan počitnic. Že cel dan pospravljam. What a joy …   Jutri imam vpis. Kremšnita čaka name. :D .  Torej. To je to.

 

P.S. : Matic, Miha… za obadva se velja. Sladoled lahko tudi kavo ;)

  • Share/Bookmark

...komentar


Spoštovani! želim, da nas s svojimi komentarji podprete. Sedaj imamo skupno priložnost, da naša prizadevanja postanejo tudi del blogerskega gibanja, ki se ne strinja s sedanjim načinom in odnosom dela oblasti do nas bolnikov in podprite naša prizadevanja za rešitev položaja v katerem se sedaj nahajajo zboleli za rakom, njihovi svojci in pa del strokovnih sodelavcev in osebja, katerim smo dolžni, da opozorimo tudi na njihove težave. Pokažimo jim da nas ni samo peščica in da lahko tudi na takšen način ustvarimo pritisk na institucije sistema, da se bodo stvari hitreje premaknile iz sedanje mrtve točke. Za vse vaše komentarje, podporo in pa objavo na svoji straneh se vam že v naprej zahvaljujem.

Vsebino odprtega pisma objavljam v celoti.

Na naši 4. seji Komisije nevladnih organizacij Za Onkološki inštitut smo podrobno ocenili naša prizadevanja, da pospešimo načrtovane aktivnosti, ki izhajajo iz naših obvez in sklepov že ob prvih naših zahtevah, ki smo jih naslovili na Ministrstvo za zdravje in njegovega ministra.

Ob oceni dosedanjih razmer in položaja v katerem se nahajamo smo seznanili našega predstavnika, ki naj bi sodeloval v Komisiji, ki jo je pred kratkim imenoval minister, obenem pa izoblikovali in sprejeli vsebino našega odprtega pisma, ki ga naslavljamo ministrstvu za zdravje in širši slovenski javnosti.

Odprto pismo slovenski javnosti in ministrstvu za zdravje

Dne 11. 6. 2007 je Ministrstvo za zdravje znova dokazalo, da nima posluha za dialog s predstavniki onkoloških društev. Naše pričakovanje, da nam do tega dne sporoči terminski načrt dela komisije, ki jo je imenovalo, je ministrstvo enostavno ignoriralo brez vsakega pojasnila. Da gre le za manjšo nerodnost s strani ministrstva, bi veliko lažje verjeli, če bi ministrstvo bolj energično reševalo težave onkoloških bolnikov in se mu takšni spodrsljaji ne bi dogajali tako pogosto in ravno v dialogu s civilno družbo.

Naj malo spomnimo. Na peticijo onkoloških društev »Zahtevamo dejanja« z dne 15. 3 .2007 je ministrstvo odgovorilo dne 15. 4. 2007 takole: »… da ima jasen načrt ukrepov za identificiranje in odpravo morebitnih napak.« Hkrati onkološkim društvom sporoča: » … da ni potrebe za imenovanjem kriznega tima na nivoju vlade, temveč predlagamo ustanovitev stalne skupine, ki jo imenuje minister in v kateri bi bili zastopani tudi predstavniki civilne družbe. Naloga delovne skupine bi bila svetovanje in reševanje odprtih vprašanj na področju onkologije.«

Po treh mesecih smo naredili pregled, kaj je storilo ministrstvo na osnovi svojega jasnega načrta:

- s strani ministrstva imenovana komisija je pričela z delom v torek, 12. junija. V komisijo je bil imenovan tudi predstavnik civilne družbe. Med člani komisije pa pogrešamo predstavnike Onkološkega inštituta. Ti namreč dobro poznajo problematiko nove zgradbe, predvsem pa probleme bolnikov.

- minister za zdravje je obljubil zaključke supernadzora do 20. 5. 2007. Izvajalcu supernadzora podjetju Loka inženiring pa je ministrstvo dokumentacijo izročilo šele po prvomajskih praznikih in to ob dejstvu, da dokumentacija obsega 1600 strani. Minister je neodgovorno in nestrokovno definiral naloge supernadzora in jih kasneje dopolnjeval.

Predstavniki onkoloških bolnikov se sprašujemo, ali je v takšnih okoliščinah dialog z ministrstvom še smiseln. Ne želimo si, da bi se nit potrpljenja civilne družbe pretrgala med predsedovanjem Slovenije Evropski uniji in da bi se dialog med civilno družbo in vlado moral preseliti na cesto.

Zato se obračamo na slovensko javnost, da nas podpre v nameri, da ministrstvo svoje ukrepe pospeši ter začne bolj odgovorno in strokovno izvajati aktivnosti na področju onkologije. Ministru za zdravje pa sporočamo, da se civilna družba ne bo umaknila od zastavljenih ciljev, to je izboljšati pogoje za zdravljenje onkoloških bolnikov.

 

 

 

 

—————————————————————————————

 

Na Drmagnumov poziv objavlam tole. In hkrati vabim še druge, da naredijo enako.

  • Share/Bookmark

...komentar


Pred nekaj časa sem opazila zapise, kjer so pisci spraševali bralce zakaj berejo njihov blog. Jaz tega ne bom (še vseeno pa, če se vam da tipkati. Ne branim se. Niti slučajno. ). Ker pa pač gleamo lahko z druge strani, me zanima zakaj blogate. Jaz blogam, ker je to eden od načinov, s katerim se lahko izrazim. Kjer lahko povem svoje mnanje (tudi, če je zmotno), kjer lahko vzdignem glas (tudi, če me nihče ne bere), kjer izlivam svojo dušo, kjer mogoče dobivam prijatelje, kjer sem enakopravna (ker v real življenju nisem. Ker sem mlada, in neiskušena. Kar sicer ni res.) . Ker mogoče bom kdaj lahko s ponosom rekla, da imam blog. Da ga redno pišem, da me kdo bere (to je pod vprašajem. ). Ker bom mogoče nekoč to uporabila kot izkušnjo. Ker zato ne rabim dnevnika. Ker tukaj sem prepoznavna, hkrati pa anonimna. Ker … Mislim, da mi je zmanjkalo argumentov. Aja. In zato, da me kdo opazi. Ne da bi bil to eden opaznih argumentov. Je pa le. Torej. Mislim, da je to to. Ali pač ne. Če se spomnim še česa, bom skoraj gotovo napisala. ampak zaenkrat je to to.

  • Share/Bookmark

...komentar [8]


Obrabljena tema. Vem. Ampak na čase imam prebliske in res me zanima. Kaj in kje je smisel. Mogoče to, da se česa naučiš. Da komu polepšaš bivanje? Da si in uživaš?  Da pustiš nekakšen pečat?  Da si pridobiš ugled?  Že nekajkrat  sem imela občutek, da vse dobrine, ki so lahko kot namen  življenja nematerijalne.  Zakaj potem ljudje tako grabijo ?  Jaz vem, da bi rada, da bi se me ljudje spominjali. V lepem spominu. Da bi vedeli, kakšne so bile moje vrednote in ne kaj sem imela. Rada bi, da bi vedeli, da sem se trudila truditi se za lepši svet. Za boljši jutri. Za spremembe. Smislel življenja? Mogoče ima vsak svojega. Le da ga nekateri nikoli ne odkrijejo in zato delajo nepremišljene stvari. Drugi ga odkrijejo, a se prepozno zavejo, da je njihov smisel napačen. Se drugi nimajo moznosti, da bi uresnicili svoj smisel življenja. Žalostno.  Mogoče pa so smisel življenja sanje. In njihovo doseganje. In dober občutek, ko se ti nekaj posreči. Mislim, da bom zdaj še naprej malo filozofirala sama zase. Samo sedela bom in mislila. Pa tudi poslušala Ameno. Filozofsko razpoloženje. :D

  • Share/Bookmark

...komentar [2]


Hehe, ko so na blogu Buba Švabe začele padati ideje za igrice, sem se zamislila, kako bi izgledala ženska igrica. Torej. Bila bi popolnoma roza. V njej bi bile vse popolne in imele na tone denarja. Vsi moški osebki bi bili nesramno lepi. Imele bi na izbirno nešteto vrsto trgovin in klubov. Živele bi brez službe. Vse, kar bi bilo, bi bile zabave. Zanimivo xD

  • Share/Bookmark

...komentar [10]


Ker sem o Blogresu prebrala že toliko zapisov, me res mika, da bi se nekoč tudi jaz udeležila.

24ur-članek

Drugo leto najbrž grem. Če bo prilika. Gre kdo zraven?

Off: Miha. Enkrat na msnju me klikn plis. Par stvari te rabm prasat :D

  • Share/Bookmark

...komentar [9]


Že pred nekaj časa sem na različnih blogih opazila zapise o petih stvareh. In ker ne smem biti preveč originalna, bom tudi jaz naredila seznam petih stvari. Materjalistka sicer nisem, ampak tokrat bom naredila izjemo in bom materijalistka.

Torej pet stvari:

1. Moja ura. Brez nje sem izgubljena. Sicer kljub temu, da jo imam, ponavadi zamujam, ampak brez nje se počutim povsem izgubljeno v času. Res je, da je že pošteno zdelana, ker jo imam štiri leta, ampak bila je že v polovici držav EU, pod vodo, na nebu. GUL je zaenkrat še nekaj najbolšega od ure. Swatch je sicer še vedno lepša, ampak gul je ravno prav športna in lepa zame.

p6122756.jpg

2. Moj mobitel. Nokia 6101. V resnici je beden telefon, ampak ker nimam drugega, se bom morala sprijazniti :D . V prihodnosti upam da se bo združil z mp3 playerjem in fotoaparatom. Ampak potrm bom imela samo štiri najljubše stvari. Je pa res, da je moj mobitel rahlo predelan. Na zadnji strani ima z laki za nohte narisan srček. Na drugih delih je tako odrsan, da izgleda grdo, ampak… Moj je. Imam ga rada ;)

p6122754.jpg

3. MP3 player. Priročen. Malce moti le to, da rabiš kabel za povezovanje z računalnikom, ker je zanimive trikotne oblike. Prejšnjega sem uničila v kratkem času, ta pa mi še vedno super služi. Mogoče ima le premalo prostora. Ampak mogoče kupim kaj podobnega iPodu. To je moja želja.

p6122757.jpg

4.Računalnik. Milo rečeno je slab. Nikoli nisem mogla mirno igrati igric. Dobila sem Sims 2 in niso delali.Grrrrrr. Zato ga ne maram. Ampak kljub vsemu sem na njem začela se navduševati nad tehnologijo. Priznam pa tudi, da sem rahlo obsedena z njim. *blush* . No ja. Uporablja se ga tudi za poslovne namene in ni moj, ampak še vseeno.

p6122753.jpg

5. Denarnica. Kljub temu, da je vedno prazna. Kajti v njej imam vse. Pujska za srečo, kartico za avtobus, kartico za trgovino (no comercials :P ) bančno kartico, ki mi ne rabi razen za okras. pa še zdravstveno kartico, davčno številko, zobozdravnikov kartonček, vozni red avtobusov, vlakov in pa slike. Pa še lepa je :D

p6122755.jpg

  • Share/Bookmark

...komentar [4]


Vsak se najbrž spomni svoje prve vožnje v zabaviščnem parku. Jaz se spomnim gosenice v Gardalandu, ko sem bila stara 3 leta. Letos sem ta spomin obnovila. Ja, včeraj smo se s šolo odpravili v Gardaland. Moram priznati, da sem bila prijetno presenečena. Imajo vse res urejeno. Razen stranišč. Bljak. Nove atrakcije (Time Voyagers – http://www.gardaland.it/en/attrazioni/time_voyagers/) nisem preizkusila, ker je bila tam vedno najdaljša vrsta. Čakapa se predvsem za Blue Tornado in Colorado Boat ter Atlantido. Kljub temu, da je bila precejšna gneča, je bila večina stvari brez vrste. Ena izmed najbolj fascinantnih stvari pa se mi je zdela soba v drevesu. Daje ti občutek, da se vrtiš okoli svoje osi, v resnici se vrti soba, klopi pa se premikajo le za malo. Spomnila sem se tudi, kakšen nor občutek je padati na prostem padu. Žal mi je,da si nisem ogledala še Broadwaya ali katere od drsalnih predstav. Razočarana pa sem bila nad 4d kinom. Ko so bili starejši filmi, ki so prikazovali vesolje ali dinozavre, sem bila povsem navdušena, toda film, ki sem ga videla včeraj je bil milo rečeno beden. Žal mi je bilo tistih minut, ki sem jih preživela v dvorani. In pa še grobnica. Strop. Črn in s cevmi. Mislijo, da si bodo vsi polomili vratove, preden bodo šli notri? Zgleda res grdo. Zelo dobre pa so prhe. Če jih ne bi bilo, bi bil problem, ker bi ljudje popadali skupaj. No ja, to ne ravno, ampak vroče bi bil problem. Žal mi je tudi, da nisem šla na turistično vožnjo. Ugotovila sem, da sem zgrešila toliko stvari, da grem lahko kar jutri še enkrat v Gardaland :D
  • Share/Bookmark

...komentar [4]