Nekega dne sem dobila letak za avdicijo za musical Moje pesmi, moje sanje. In seveda. Jaz vedno pojem in plešem, pa tudi igranje mi ni tuje, tako da sem se prijavila. In lepo sem prestala dve rešeti in sem izgubila list za tretjo avdicijo. Hm… In danes mami vpraša neko drugo mater kdaj je naslednja avdicija. In … izvedela je, da čez pol ure. Seveda panika in vse podobno… In tako smo malo poplesavali in zraven govorili čudežne besede Mary Poppins. Mnja, piece of cake. In potem je vsak posebej pel in zraven igral. In to je bilo ubijalsko. Bili smo vse, od Galunića do Blagnetke do rože ali deževnika. :D Nasmejala sem se kot dolgo že ne. In seveda sem tudi jaz morala zapeti pesem – pela sem Zbudi se od Tanje Ribič- in igrati Jana Plestenjaka1 , Heleno Blagne in Heleno Blagne, ki vidi Jana Plestenjaka. Heh. Te naloge pa nam je določal režiser Pograjc2 , ki mi deluje res skuliran osebek… Res je, da nikakor ne pričakujem, da bom prišla v musical, ampak tole danes se je pa splačalo… :D (že dolgo se nisem tako nasmejala :D )

  1. ok, ta imitacija je bila bedna. []
  2. ki ima mimogrede mojo najljubšo temo na blogu. []
  • Share/Bookmark

...komentar [4]


Še ena manjša objava. Tudi mene maturanti niso pustili čiste. Imam dokaz :D (u bistvu to ni dokaz ampak >sram me je< fotka :D )

Take a laugh if you want to. I don’t care.

Beri naprej »

  • Share/Bookmark

...komentar [4]