danes, ko sem se peljala iz italije (ja ja … zapis jutri.pa slike tudi. če bo volja1 ) sem gledala snežni metež… in spet me je prešinilo. moja domišljija. ker sem jebeno romantična sem začela sanjati . spet sem mislila o tem, kako lepo bi se bilo stisniti k tebi. da bi dobila poljubček ali dva . na nos. na lička. in objem. velik medvedji. pa niti kretensko se mi ne sanja, kdo si ti,….

in…  ah. vidi se mi, da sem obsedena z risankami in filmi. vem da življenje ni jeben film. ampak verjamem. da je lahko plagiat filmov. če to res želiš. in … ne …  prosim ne prepričuj me, da ni res. že tako to verjamem enkrat, ko vidim kak lep prizor. sploh pa nekako ne verjamem več da je kaj takega usojeno meni. na zunaj sem srečna. in potem ko sem sama udari vse ven…  in če to pokažem na zunaj me imajo kao vsi radi. ja. itak. drugače pa dejmo pozabit, da obstajam al kaj?

bljak. ne maram tega… zakaj sem še vedno tako naivna, da verjamem v dobroto ljudi. in da se trudim biti dobra vila? zakaj ne dojamem, da se jebeno ne splača.

in potem lepa božična pesem. najraje bi zakričala. kaj ti rabi, če ni občutkov. rada bi se skrila v svoj milni mehurček…

neumnosti ja…

jutri pa jebeni ponedeljek. :/ upam da bo za vas lepši kot zame…

  1. itak pa noben ne bere… []
  • Share/Bookmark

...komentar [1]