mnja. zadnje čase ne vam kje se me drži glava. in ni dober občutek. čez vikend me ne bo…. se tipkamo v nedeljo zvečer.

bacci :P

  • Share/Bookmark

...komentar [3]


Pa sem spet tukaj.po nevem koliko časa. ni me bilo, ker nimam prostega dostopa do računalnika (beri imamo en računalnik za tri ) in ni bilo volje. tako da. imam opravičilo. pa še šola  mi je zavzelo ogromno časa. ampak sem nazaj. mogoče malo krajša objava za začetek :D

  • Share/Bookmark

...komentar [3]


veste, kaj sovražim. ampak res sovražim? ja. ponedeljkova jutra. to je zame fuj fej faj… vsako jutro sem mrtva, ampak ponedeljek pa zmaga v tekmi za najmanj zabavno stvar na svetu. seveda se v nedeljo ne spravim spat pred polnočjo, zato vstajanje ob povsem nečloveških urah pred šesto ni ravno navdušujoče. in kako to zgleda pri meni? da se skobacam iz postelje, se na hitro umijem, oblečem in zvlečem nase prve hlače, ki mi pridejo pod roko in zraven majico, ki od daleč izgleda kot da se sklada s hlačami. who cares. pa še mal korektorja in namečem zvezke v torbo. ob ponedeljkih nikoli nimam vsega s sabo. ampak res nikoli. in potem ugotovim, da še nimam leč. in poglej presenečenje, danes bi mogla vzeti nov par leč. oh, bodo že še za danes. in letim in kot vedno pozabim nekaj eno nadstropje višje. in danes natančno so bile to knjige za v knjižnico. in z mojim rahlo močno bolečim kolenom. k vragu vse. in ob preklinjanju se odpravim gor. in zraven streljam z očmi. in sovražim vse. vključno z mano. in se peljem. in pokličem sošolko, ki se pelje z mano… in jo čakam 5 minut. in reče da je vstala šele deset čez šest. nikoli mi ne bo jasno, za kaj porabiš več kot pol ure. pet minut kopalnica, pet oblačenje, …. ahja… nataknjena pa sem samo do tretje ure, ker potem pridem do kave. zakaj ne že prej? ker imamo pouk vsaj dve nadstropji više. jah… ampak potem gre le še na bolje.

Lepo torkovo jutro vam želim ;)

  • Share/Bookmark

...komentar [2]


Dejansko prvi naslov,ki mi je padel v oči kot tema Blogrole. In zato bom podala moje skromno mnenjce v zvezi s temi stvarmi. Zvedzdništvom pač :D

In s tem pridemo do mikrozvezd. In kdo sploh so? Tisti, ki so poznani med tistimi, ki se ukvarjajo s tistim. (tisti, tisto je neznanka in spremenljivka :D ) Torej, s tem lahko trdimo, da je pri blogerjih recimo mikrozvezda tisti, ki je najbolj bran (had, fetalij, irena,… ), med fotografi tisti, ki ima najbolše fotografije in največkrat slika kaj, kar je pač interesantno. In to kasneje tudi kje objavi. Med čefurji je mikrozvezda tisti, ki je izšao van sa najveć curicama sa Głasuj za mene. Za tiste pridne, kdor ima najboljše ocene, za tipe pač tisti, ki ima najboljšega, najdaljšega, najlepšega (no, no kaj ste mislili tukaj? ) avto vendar… med osebki ženskega spola pa pač tista, ki ima največ čevljev(vsaj stereotipno.) in tako pridemo do zaključka. Mikrozvezde so tisti, ki živijo s presežki. Najboljši, najhitrejši, največji, najlepši, najbolj obiskani…. Vendar najbrž vsi hlepenijo po pozornosti. In vsak tudi po zasebnosti. Kje je tukaj logika? Si car, pa nihče ne sme vedeti, da si to res ti? Ah, življenje je komplicirano . Vsi hočemo biti mikrozvezde. Po eni strani. Po drugi pa smo raje anonimni, ki živi pač življenje, kakršnega živi. Vsak pa ima pač vsaj en mikrotalent, ki ga loči od drugih in zaradi katerega je pač mikrozvezda.

Tisti mali mikrotalent pa je lahko skrit. In nekateri ga celo življenje ne najdejo. Ker ga ne iščejo. Drugi pa ta talent najdejo in jim pomaga v življenju, naprimer pri organizaciji,  prijateljstvih, v šoli, v službi. In postanejo zani po njem. Naprimer, ko gre veliki car iz neke ulice, ker pač vsi vejo, da se ga “ulije” skoraj vsak dan, se zdi teenagerjem navečji car. Starim mamam pa se pač zdi največji kreten. Torej, tudi mikrozvezdništvo ima dve plati. V  bistvu ima vsak človek pogled na to mikrozvezdništvo drugačen. Nekomu se zdi bloger (neznanka spet ) car, ker pač dobro piše, drugi pa ga gleda kot nekakšnega ekshibicionista, ki ubija čas tako, da drugim razglaša, kako živi, kaj je in kaj misli. Kot da ga zanima. In taki ljudje mi niso všeč. Zakaj pa bereš, če te ne zanima. Se pravi, da se delaš, da te ne zanima. Ha, you’ve been punk’d. In spet želja po pozornosti. Čeprav sem sedajle kar konkretno zašla proč od teme, mislim, da tudi kritiki in podobni spadajo pod področje mikrozvezdništva. In kritik je vsak zase sam.

 
Tako da, dragi blogerji… Ne ozirajte se na kritike. So samo ljudje in največkrat kritizirajo le tisti, ki ne delajo tega in ne vedo, kako težko je to (poetično, ali ne?). Važno da si zase mikrozvezda in da si ostaneš zvest in se ne uklanjaš pritiskom družbe. Morda te prav to naredi mikrozvezdo.

  • Share/Bookmark

...komentar [6]


Veselo, srečno in da bi se vam izpolnile vse želje.

Ja, mal pozno, ampak internet ne dela…. Tako da…. uživajte :D

  • Share/Bookmark

...komentar [3]