ja včeraj sem napisala extra kratek post. ker sem pač napisala nekaj podobno mojim običajnim pametovanjem, a sem vse skupaj ( oh kako presenetljivo ) po pomoti zbrisala. Ja, zadnje čase sem okupirana s šolo, s svojim počutjem, s prijatelji in še čim povsem okupirana.

In iščem srečo. res.  Ker vsakič, ko se ji približam, se izgubi. kot mali milni mehurček.  in to me dela še toliko bolj otožno.

Spet pa ne vem o čem bi pisala. ni navdiha. sem samo senca in školjka sebe. vedno sem govorila, da jaz pa nikoli ne bom taka. pa ravno to se mi je zgodilo. izgubila sem vse upanje, vso prepričanost v lepo, ves optimizem. postajam eden tistih robotov, ki delajo vse tisto, kar jim reče kdo. nimajo lastne volje.

po drugi strani pa me mučijo čustva, ki se menjajo kot za stavo. zdaj razumem kaj pomeni rollercoster razpoloženj. nekaj časa sem vesela, kot bi me nekdo dal v sobo polno smejalnega plina, že kmalu pa sem slabe volje. čeprav zadnje čase sem imela obdobje, ko sem bila konstantno slabe volje. vsaj tega je konec. ker je sonce :)

pa še ena pesem, ki je zakon. ko sem jo slišala v prvo, mi je bila pač taka, da jo slišiš in pozabiš. ampak zdaj mi je res všeč.

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

...komentar [3]