Torej, glede na to, kakšne razsežnosti dosega vesolje (vsaj tako nas, neuke in nevedne male šolarje in dijake… učijo v šoli ), bi lahko kje obstajala kaka pestra bitja. In ja, želim si spoznati kakšnega marsovca. 100% bi bil moj prijatelj. Veš, koliko bi se lahko naučila eden od drugega? Resno, dobil bi burek in žgance in druge prav preveč zemljanske specialitete, on pa bi pripravil kaj megagalaktičnokulskega.  In že brez da bi ga peljali v ZOO, bi se dovolj načudil vsem.. zanimivim vrstam. Oni na svojem planetu imajo sigurno vsi iste barve kožo. Mi pa smo pisani. In imamo kul obleke :)

Ja v glavnem, vsakič znova, ko napovedujejo vesoljčke z največjim navdušenjem  čakam svojega novega prijatelja, pa ga kar ni in ni, in nažalost mi bolj slabo kaže, da bi spoznala sluzavca. Ja, ker hočem sluzavca…

Sploh pa če pogledaš z malo drugačnega zornega kota, je Zemlja itak že za nas safari. Ziher so določeni ljudje med nami marsovci. Zlobna soseda, tisti lepi fantje v lokalu, prfoksi so pa že takoalitako znani po tem da so zmaji, ki so pa sigurno potomci marsovcev( hec, seveeeda) in še mnogo takih zadev bi se znalo najti.

Sploh pa če že zpostavim en stavek iz blogrola teme: “Bi bila Zemlja njim to, kar je nam, Zemljanom, denimo safari v Afriki? ” Ja, no… v bistvu ni to vsem Zemljanom. Tisitim ki živijo v takem okolju, je to povsem nekaj vsakdanjega. Pač, nas fascinira, ker je to tako daleč od nas… Mogoče pa marsovci živijo na tako podoben način kot mi, da jim sploh ne bi bilo zanimivo. Kaj pa veš?

Torej, ker imam že občutek, da se ponavljam, si nasprotujem in sploh pišem vesoljske nesmisle, samo še iskreno naprosim bralce, če kdo najde kakšnega sluzastega vesoljčka, naj mi ga lepo prosim predstavi… (plus, če ima kdo reklamo za BoNaRo šampon-ker so bile tudi tiste tri pošasti vesoljčki:))

  • Share/Bookmark

...komentar [2]