nadaljevalo se je z naslednjim zajtrkom. in eno izmed najbol šokatnih zadev za tisti trenutek, merjenje temperature pred zajtrkom. In ogaben zajtrk, na katerega raje ne obujam spominov. pa prve vaje v vlažnem in nenormalno drugačnem podnebju, ki pa meni kar odgovarja. Pa odhod z drugim roza avtobusom, ki je bil prav tako zelo načičkan… Do dvorane, kjer se je kasneje odvil tudi naš prvi nastop.

V dvorani je že potekala vaja, kjer so prikazovali zgodovino Koreje v mjuziklu, in grozili želvi naj jim da Surota, ali pa jo bojo spekli in pojedli (pač, spomin, ki bo ostal v glavi za vedno), potem so sledile še naše vaje in prvi šoping. V bistvu hranjenje. McDonalds ni moja najljubša destinacija, a za tisti dan je bila to perfektna rešitev. In pa Starbucks. pa kupovanje dežnika in plastičnih čevljev za dež ( moji usnjeni čevlji niso za dež, resno). Pa še nekaj nakupljenih drobnarij in povratek na prizorišče. Ta večer pa mi bo za vedno ostal nekje v glavi. Nepopisen občutek, ogromno ljudi (7000 če se pravilno spominjam), razglasili so nas za Singing Queens of Slovenia, spoznali smo malo morje ljudi (Filipinci, zadržani Američani, Korejci, Belorusi, mehičanke,… ) in s toliko ljudmi se še v življenju nisem slikala. Bile smo praa atrakcija zaradi nepoševnih oči in belih skeri oblek. Zelo se mi je vtisnil v spoin tudi pogled na nočno razsvetljeno mesto…

  • Share/Bookmark

...komentar

 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !