… ali bolj natančno Riva del Garda. Kamor smo se s pevskim zborom odpravile na tekmovanje In canto sul Garda. To mesto sem obiskala že nekoč prej, dve leti nazaj, ko smo prav tako šle na tekmovanje. Spet smo spali v Nagu, isti hotel, samo da sem tokrat pristala v tretjem nadstropju v sobi z balkonom in daleč od profesorjev. :)

No kakorkoli, začelo se je v četrtek, z vajami v novi, še neotvorjeni knjižnici in nastopu v konferenčni dvorani. Pa šesturna vožnja s poglabljanjem v Roman za ženske, nakup Vougea (420 strani za 5EUR) na bencinski, drugi postanek in prihod ter takojšnja večerja. Glede tega so italijani smešni. Pasta za predjed, glavna jed pa je bila vsaj v vegetarijanski verziji vedno napol zanič. Živo rumena jajca, pohan sir brez drobtin, moke in jajca ter ribe v neki čudni beli mokasti zadevi. pfej!

YouTube slika preogleda

Potem pa otvoritev v cerkvi z Jezusom… Interna fora much. Drugače ta cerkev ima stole kot v kinu, tudi naklon ladje je tak in  v nobenem pogledu ne spominja na cerkev, še WCje ima. Je pa res en velik Jezus na steni…

Otvoritev, večerni nastop pred skoraj prazno cerkvijo in petkovo tekmovanje je šlo po planu. V soboto je sledil izlet v Gardaland. Bilo je zabavno. Na licu sem imela narisanega netopirja , na vratu pa kitajsko pismenko. Nasprejano in mi je držala do… torka. :) Rawr zadeva.

Nora sem na Halooween, in Gardaland ni adrenalinski več sploh. :( In ne. italjanske rahlo prirejene verzije This us Halloween si ne želite slišati, nikoli!

YouTube slika preogleda

V nedeljo pa smo imeli cel dan prosto v Gardi… Pohajkovanje po trgovinicah, sedenje v parkcu in ugotavljanje narodnosti mimoidočih… In zadnja, zmagovalna destinacija. Na kavo smo se odpravile in pač kot vemo ob vodi so cene trikratno italijanske, zato smo se odpravile do lokala, ki je imel na izvesku Avstralsko, škotsko in italijansko zastavo. Pridemo notre, se udobno namestimo, in prijazna tetka nas pride vprašat kaj bomo pile. In tukaj se zabavna zgodb azačne, ko moram jaz po svoji navadi težiti za raznorazne zadeve. Tokrat sem zahtevala zeleni čaj in ženska je spregovorila s tako kul naglasom in v angleščini, ki jo v italiji začneš kaj hitro pogrešati. V glavnem, jaz sem našla polico s knjigami (all english <3) in se skoraj zatopila v branje, ko so naša dekleta začela popevati, saj je bil v lokalu klavir. No, nekako je prišlo še do pogovora z lastnico. Uf, pozabila omeniti…

YouTube slika preogleda

V tem baru je bil na steni velik uokvirjen plakat Dark side of the moon (Floydi, itak:)) na drugi strani pa baddas Liam iz Oasisov. I tell ya, win! V glavnem, Elina je avstralka, starša sta iralijanka in bolgar, družina je v avstraliji. Carka. totalna. Naslednjič, ko me pot zanese v tiste konce, jo grem pozdravit. :)

Potem pa tekanje in nastop s še osmimi zborni na zaključni prireditvi.  In zmagoslavje ob ztmagi v naši kategoriji. Jes, seveda smo se drle ko zmešane, Slovenija, odkod lepote tvoje pred dvorano, našega dvometerskega zborovodjo smo dvignile in… ja, perfect. :) Sledila je pa vožnja domov in najbolj ogabno stranišče na bencinski v življenju.

YouTube slika preogleda

Drugače pa so se mi zdeli zmagovalni nastopi v pop/jazz kategoriji…

Sem pa ugotovila, da sem na koncertih lahko precej tečna, sploh če se človek ne obnaša spoštljivo do nastopajočih, resno. Grrr, počutila sem se kot stare dame, ki vedno grdo ledajo mladino na klasičnih koncertih, brrr…

  • Share/Bookmark

...komentar