Poseben občutek, biti v najljubšem mestu. Z vsemi slabostmi in dobrimi platmi.

Tokrat v hostlu. Smart Russel Square. Luštkana zadeva, sploh za 10 eur/noč ne pričakuješ tega. Res je, da so sobe ozke in imajo po tri postelje v višino, res je, da je dokaj hrupno, res je, da je zajtrk le musliji ali toast z marmelado, a vseeno nam je ostal v dobrem spominu. Razmerje med ceno in tistim, kar dobiš, je defenitivno 10/10.

Pa še hrana, najboljši obrok je bil v Giraffe, neka zadeva, kjer naj bi predstavljali svetovno kuhinjo, njam.

Ena bolj šokantnih zadev glede Britancev mi je še vedno njihovo oblačenje. Dekleta v miničih in majicah za poletje zvečer, ko je nekje okrog 6 stopinj? brrrrrrr. Nasplošno pa so eden izmed najbolj prijaznih in olikanih narodov. Nikoli ni problema za pomoč pri smeri, kamor greš, nek gospod nas je skoraj posvojil in nas pospremil, da se nismo izgubile. Zadnji dan nam je gospa (urejena, da je kaj, z rokavičkami in zelenim kostimom) pokazala postajo in nas pospremila do perona, nasplošno ni problem za nobeno stvar. Niti za rezultate nogometa. (Barca, Barca… vsi vemo, da je drugi gol bil veljaven!)

Prvič mi je uspelo videti vsaj del maratona. Pohvalno za vse, ki tečejo, še bolj pa je zanimivo opazovati množice gledalcev. Kakšna raznolikost… Portobello road market ni tisto, kar sem si predstavljala. V mislih sem imela malce bolj umirjen Camden Town, pa ni niti približno tako. Ne vem,. še vedno se mi najbolj dopade Camden. (mogoče zato, ker me je med kratkim debatiranjem nek Indijec povabbil na some serious shit, LOL. Ja, ponudba je šla v prazno…)

V V&A muzeju sem ujela razstavo o Grace Kelly, modni ikoni. Ena najbolj zanimivih zadev videnih o takih ljudeh, resnično fascinantno. že same obleke, pa odseki filmov (High Society s Frankom Sinatro <3) še druga bolj interesantna nestalna rastava pa je bila v National Portrait Gallery. Irving Penn, eden najboljših fotografov. Ja, zelo všečno, res. Črno bela tehnika in posebni portreti. Ljubko.še ena nestalna razstava pa je v Science museum. Internet. multimedijski projekt. več kot vreden ogleda.

In KONČNO sem doživela koncert v Londonu. Nažalost sem zamudil Bombay Bicycle Club, a še vseeno je nekako naneslo, da smo zašle v Sheperd’s Bush Empire in poslušale Bostonski teenrockpop (nekaj takega bi bila moja oznaka), Boys like Girls. sama glasba ni nek presežek, včasih jih poslušam samo, kadar je volja za neke brezvezne momente, ampak atmosfera v gledališču ( to je gledališče, ki v spodnjem delu nima stolov, podobno kot Drama v Ljubljani, morda sem bila zato tako navdušena… ) je bila enkratna.

V Kensington Gardens je Peter Pan na svojem mestu, nima namena, da bi odletel, pa tudi vodnjak v spomin princese Diane je okrogel. Nekega dne bi rada še pogledala Hyde park, pol ure sprehajanja ni bilo niti približno dovolj. Old Street pa tudi ostaja na wishlisti. Vikend na Old Lane in Brick Lane sta mi srčna želja, ker je baje še bolj odštekano kot Camden Town. Na wishlisti pa ostaja tudi ZOO, spet mi ni uspelo videti vse zanimivosti :(

Pollock’s Toy Museum pa je interesanten za vse ljudi, ki so tako ali drugače saj malo mahnjeni na igrače. Drobne sobe, ozki hodniki in vse nabito igrač. iiiii.V Tate Gallery pa sem doživela malo razočaranje. Pričakovala sem več, edina resnično fascinantna je soba s fotozgodbo NY underground in pa Red Star, ruska soba. nad ostalim pa se mi je malo povesil nos, morda zaradi utrujenost, morda pa je res tako.

Konec koncev, tole je bil eden najboljših tednov mojega življenja, vidim pa, da nisem ravno naučena sobivanja, raje sem malo zase, vsaj včasih. Lažje je. Kdaj gremo spet? ;)

P.S. se opravičujem za vse zatipke, energija je na zadnji rdeči črtici…

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

...komentar [1]

 

1 komentar





  1. Barbara pravi:

    Torej je ta hostel (smart rusell square) kul? Nobenih žužkov v postelji? Uhh zdej pa res komej čakam ta moj London :)

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !