Smešno je, ko se ti zbudi en spomin in pogrešaš ljudi, ki so ti bili včasih nenormalno pri srcu. Po eni strani se spomniš vseh noro zabavnih in dobrih trnutkov, vseh dni, ko se je pilo kavo, posedalo, sončkalo in imelo najbolj fino, pa ko se je viselo skupaj cele dni. Danes sploh ne vem, kaj me je zbodlo, da sem se spomnila, vem samo, da je občutek pogrešanja nenormalno boleč. Od kdaj, zakaj?

Po drugi strani pa se ni težko spomniti niti slabih strani pri ljudeh, pa je potem vse skupaj malo lažje. Samo kaj, ko dobre strani pretehtajo vse skupaj.

Obžalujem, da koga ob zadnjem srečanju nisem objela na odhodu, obžalujem, da ljudem dostikrat ne znam pokazat, da mi pomenijo ogromno. Škoda, vem.

No, pa še to. Moj blog je moj ventil. včasih zbirka stavkov ne leti na nikogar, včasih pa mogoče leti prav nate. Pa saj je vseeno.

  • Share/Bookmark

...komentar


Pridejo dnevi, ko se pospravljanje sobe in prekupčkavanje stvari zdi sprostitev. Ja, na enkrat pišem tri stvari in se mi meša, ker zmanjkuje časa. Zraven pa še pazim, da ja ne bi šla kakšna ura v prazno. Ni fino, naporno je, ampak nekako me to bolj veseli od delanja nič.

Za še boljšo sprostitev pa še blogi in twitter. Filmi in serije so trenutno pri meni v letu 1944, misli raztreščene na miljone koščkov, dnevno 5 koncev, kjer bi želela biti. Pa ne morem. Jaz sem tista, ki vedno bi tisto, kar ne more. Saj vem, da nas je precej takih, ampak, zase se mi zdi, da sem še hujši primer. Hiperaktivnost še ne pojenjava, ampak napovedujem, da bom enkrat kmalu obležala za par dni, pa čeprav bi bilo mnogo lažje samo vzeti si dan ali dva zase. Pa ne gre. Sovražim dni, ko ti zoprni deadlajni dihajo za vrat, go away.

Pa ubijala bi za eno umirjeno večerjo v dvoje. Preferably s kom, ki zna poslušat in ni v skupini, ki je pri meni nekje na stopnji poznanja, rajši vzamem popolne neznance. Resno, mene je manj sram pred neznanci kot pa pred lastno družino. Freud bi gotovo znal komentirati tole, ane?

Gumb za pavzo, prosim.

Pa še enega za zaustavitev mojih neumnih misli. Ki se vrtijo vedno v istih sklenjenih krogih, so hujši od mladih psičkov, ki lovijo svoj rep, in vse samo zato, ker ne znam sama sebe poslati  v tri krasne in bi bili vsi lepo srečni. Pač ne znam, potem pa je kaos misli.

  • Share/Bookmark

...komentar